Že od prvih fotografskih posnetkov, na katerih pozirajo gole anonimne mlade dame in ki so razveseljevale (ali škandalizirale) Parižane v 40-ih letih devetnajstega stoletja, je erotična fotografija pomemben del ikonografskega repertoarja vizualne kulture in umetnosti. Poleg portreta in nekaj kasneje pejsaža predstavlja ravno podoba golega telesa najbolj številno zvrst fotografije skozi vso njeno zgodovino. Medtem, ko je motiv golega telesa v 20. stoletju počasi izginjal iz slikarstva in kiparstva, pa je v fotografiji za to temo do danes ostalo zanimanje tako na strani avtorjev kot publike vsaj enako veliko. Priljubljenost dokazujejo številni zbiralci in kupci širom po svetu, to dokazujejo obiski razstav sodobnih mojstrov erotične fotografije kot so Helmut Newton, Nobuyoshi Araki, Robert Maplethorpe, Eric Kroll, Larry Clark, Roy Stuart in številnih drugih.
Zdelo se je, da bo z eksploatacijo golote motiv v vizualni umetniški praksi postal izpraznjen in odvečen. Vendar sodobna umetnost kaže, da temu ni tako. Telo, senzualnost in seksualnost so očitno večne topike. Tako je tematiziranje telesnosti šlo v različne smeri; radikalizacijo direktnih intervencij v 'body artu', realizirani so bili projekti, ki slonijo na študijah spolov, zlasti ženske umetnice so postavile intrigantna vprašanja s področja (lastne) seksualnosti itd. Sodobna fotografija kot pomemben del sodobne vizualne umetnosti večidel ohranja »realističnost« motiva, vendar se poskuša teme erotike lotevati na inovativen način, s preseganjem klišejskih pristopov in odmikanjem od konvencionalnih obrazcev.
Razstave erotične fotografije običajno spremlja veliko zanimanje širše javnosti (in medijev). Golota in erotične podobe so še bolj privlačne, če se pogledu ponujajo skozi umetniško prizmo. V tem kontekstu legitimirajo željo/potrebo po gledanju tovrstnih podob, ki je sicer zmeraj podvržena vprašanju moralnosti, primernosti in meje med dovoljenim in nedovoljenim. Zadnja desetletja je ob poplavi pornografije vprašanje o meji med erotiko in pornografijo še večkrat postavljeno. Definicij razlikovanja obeh žanrov je nič koliko; od tistih, ki utemeljujejo razliko v formalnem pristopu, do stališča, ki razliko določa z odnosom med fotografom in modelom/i. Verjetno bo najbliže trditev, da meje določata kontekst in namen; če gre za investicijo avtorjevega ustvarjalnega užitka in odsotnost namena vzbujanja gledalčevega poželenja v komercialne namene, lahko govorimo o erotični fotografiji.
Zanimanje za razstave erotične fotografije je tudi pri nas veliko (spomnimo se npr. projekta Akt na Slovenskem!). Razstava EROTICA v galeriji Photon je neke vrste 'seizmograf' trendov na tem področju; prvotno zamišljena kot enkratni pregled sodobne erotične fotografije je prerasla v vsakoletno razstavo avtorske fotografije na temo erotike. Razstave so postale natečajnega tipa, zadnji dve razstavi pa sta imeli tudi mednarodni značaj. Temo pojmujemo v širšem smislu, kar pomeni, da ne gre le za upodobitve golega človeškega telesa, pač pa tudi vseh drugih upodobitev ljudi, predmetov in situacij, katerih skupni imenovalec je - »erotičnost«. Kot »avtorski pristop« definiramo posnetke, ki niso nastali z namenom komercialne objave in ki ustrezajo določenim standardom kvalitete glede formalnih in vsebinskih rešitev.
Za letošnjo razstavo smo koncept nekoliko predrugačili. Sodeluje namreč sedem vnaprej določenih fotografov, ki jih druži dejstvo, da so v obdobju zadnjih pet let objavljali svoje fotografije na naslovnicah revije POLET. Ker ne gre za klasično moško revijo, ki bi koketirala z moškimi bralci na prvo žogo, tudi podobe na naslovnicah niso bile klišejsko »erotične«. POLET pač ni Playboy ali FHM. V galeriji Photon se nam je zdelo pomembno dejstvo, da objavljene fotografije niso bile naročene, ampak izbrane iz nekega že prej nastalega nabora posameznega fotografa/inje. Tako je padla odločitev za koncept letošnje razstave.
KLEMEN PREPELUH, DEAN DUBOKOVIČ, DAVID VATOVEC, MILOŠ TODOROVIČ, VIDA KLENOVŠEK, RAFAEL MARN in PETER BERNIK so torej predvsem fotografi, ki so v petih letih s svojimi podobami teles prepričali uredništvo Poleta. Izbor bi seveda lahko bil tudi drugačen, boljši ali slabši; presojanje izbora in del omenjenih fotografov z avtorskega ali celo umetniškega vidika naj bo prepuščeno obiskovalcem razstave. Sicer so vsaj prvi trije ustvarili znaten opus na področju erotične fotografije; Dean si je z dolgoletnim ukvarjanjem z erotično fotografijo praktično ustvaril ime, Klemen je ustvaril največjo število naslovnic za Polet, pa tudi sicer je večji del svojega avtorskega ustvarjanja posvetil tej zvrsti, prav tako se pretežno z erotično fotografijo ukvarja David Vatovec. Miloš Todorovič in Peter Bernik imata še veliko časa, da se posebej posvetita temu žanru, Vida Klenovšek in Rafael Marn pa sta že stara fotografska mačka, ki svojih interesov v fotografiji ne vežeta na posamezne žanre.
Po petih letih in spremembah v uredništvu so se pri POLETU odločili za drugačen koncept naslovnic. Pri Photonu to vsaj malce obžalujemo, saj bi lahko ravno s premišljeno uredniško politiko na tem področju naredili zelo veliko za vzpodbujanje drugačnega pristopa pri objavah »erotične fotografije« v tiskanih medijih na Slovenskem. Zato tudi kot redni bralci te revije navijamo za – kontinuiteto...
(spremni tekst razstave - avtor: Dejan Sluga)
Ni komentarjev:
Objavite komentar