Večina fotografov, ki jih poznam se ukvarja z ostrino na fotografijah, izgleda kot da jim le-te ni nikoli dovolj.
Meni osebno je večkrat fotografija “dovolj ostra” in nisem tak pikolovec. Rad pa vidim veliko razostrenih delov na fotografijah, mi daje tak “mehak” občutek zasanjanosti, zato zame zaslonka ni nikoli dovolj odprta!
Med brskanjem po svetovnem spletu sem večkrat naletel na podobne fotografije, zadnjič pa sem ugotovil, da so Japonci (kdo drugi) tudi poimenovali to kvaliteto neosrtine in sicer: “Boke”.
Ta beseda sicer pomeni dobesedno zmeden, smotan in večkrat opisuje nerodne starejše ljudi (se vsi spomnimo Japonskih risank?) – američani pa jo prevedejo v “fuzzy” v fotografskem smislu pa opisuje kvaliteto neostrine.
Poudarek je seveda na kvaliteti neostrine, saj sta dva enaka objektiva različnih proizvajalcev “na papirju” praktično enaka – torej uganili ste, boke je subjektivna količina!
Obstajajo celo ocene za različne objektive in kako se le-ti odrežejo v bokeju. Tu seveda zopet prednjačita Leica in Zeiss, ne zaostajajo pa niti Olympus, Canon in Nikon (seveda tu govorimo o eno-goriščnih oz. “fiksnih” objektivih).
Priporočamo:
- Leica M 50mm f1.0 Noctilux
- Leica M 50mm f1.4 Summilux Asph
- Zeiss ZM 50mm f2 Planar
- Zeiss ZF 85 f1.4 T* Planar
- Olympus Zuiko 50mm f2 Macro
- Canon EF 50 f1.2L, 85 f1.2L, 50 f1.4
- Nikkor 50mm f1.2 AIS, 85 f1.4D AF
- Pentax 50mm f1.4 (M42 in novejše izvedbe)
Logika bokeja deluje ravno nasprotno logiki maksimalne globinske ostrine se pravi:
- čim bolj odprta zaslonka (f2,8 je res maksiimum, bolje je 1.8 ali celo 1.4 in manj!)
- fokusna razdalja (razdalja od fotografiranega objekta do senzorja/filma) naj bo čim krajša
- ozadje čim dlje za fotografiranim objektom
- pravtako “pomaga” osvetlitev od zadaj oz, t.i. spekularni odsevi
Je pa res, da je ta lastnost objektivov praktično nemerljiva in različna od situacije do situacije. Je pa vsaj meni veliko lepše na fotografiji videti dober boke kot odlično ostrino, ali kakor je rekel Ansel Adams: “Raje imam neostro fotografijo z izostreno idejo kot pa ostro fotografije zamegljene ideje!”
No, Japonci nam tudi v sodobni dobi ponujajo izmuzljive pojme,…. Vsakemu svoj boke.
Za nadaljne branje:
http://en.wikipedia.org/wiki/Bokeh
http://www.luminous-landscape.com/essays/bokeh.shtml
http://www.vanwalree.com/optics/bokeh.html
Meni osebno je večkrat fotografija “dovolj ostra” in nisem tak pikolovec. Rad pa vidim veliko razostrenih delov na fotografijah, mi daje tak “mehak” občutek zasanjanosti, zato zame zaslonka ni nikoli dovolj odprta!
Med brskanjem po svetovnem spletu sem večkrat naletel na podobne fotografije, zadnjič pa sem ugotovil, da so Japonci (kdo drugi) tudi poimenovali to kvaliteto neosrtine in sicer: “Boke”.
david vatovec - brez naslova (2006)
Ta beseda sicer pomeni dobesedno zmeden, smotan in večkrat opisuje nerodne starejše ljudi (se vsi spomnimo Japonskih risank?) – američani pa jo prevedejo v “fuzzy” v fotografskem smislu pa opisuje kvaliteto neostrine.
Poudarek je seveda na kvaliteti neostrine, saj sta dva enaka objektiva različnih proizvajalcev “na papirju” praktično enaka – torej uganili ste, boke je subjektivna količina!
Obstajajo celo ocene za različne objektive in kako se le-ti odrežejo v bokeju. Tu seveda zopet prednjačita Leica in Zeiss, ne zaostajajo pa niti Olympus, Canon in Nikon (seveda tu govorimo o eno-goriščnih oz. “fiksnih” objektivih).
Priporočamo:
- Leica M 50mm f1.0 Noctilux
- Leica M 50mm f1.4 Summilux Asph
- Zeiss ZM 50mm f2 Planar
- Zeiss ZF 85 f1.4 T* Planar
- Olympus Zuiko 50mm f2 Macro
- Canon EF 50 f1.2L, 85 f1.2L, 50 f1.4
- Nikkor 50mm f1.2 AIS, 85 f1.4D AF
- Pentax 50mm f1.4 (M42 in novejše izvedbe)
Logika bokeja deluje ravno nasprotno logiki maksimalne globinske ostrine se pravi:
- čim bolj odprta zaslonka (f2,8 je res maksiimum, bolje je 1.8 ali celo 1.4 in manj!)
- fokusna razdalja (razdalja od fotografiranega objekta do senzorja/filma) naj bo čim krajša
- ozadje čim dlje za fotografiranim objektom
- pravtako “pomaga” osvetlitev od zadaj oz, t.i. spekularni odsevi
martin bobič - new toy for a big boy (2006)
Je pa res, da je ta lastnost objektivov praktično nemerljiva in različna od situacije do situacije. Je pa vsaj meni veliko lepše na fotografiji videti dober boke kot odlično ostrino, ali kakor je rekel Ansel Adams: “Raje imam neostro fotografijo z izostreno idejo kot pa ostro fotografije zamegljene ideje!”
No, Japonci nam tudi v sodobni dobi ponujajo izmuzljive pojme,…. Vsakemu svoj boke.
Za nadaljne branje:
http://en.wikipedia.org/wiki/Bokeh
http://www.luminous-landscape.com/essays/bokeh.shtml
http://www.vanwalree.com/optics/bokeh.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar