V skoraj vseh fotografijah njegovega opusa se ukvarja z minevanjem časa. Cel njegov opus pa lahko razdelimo na sledeče serije_
- "diorame" (1975 - 1999) v katerih se je podal v naravoslovne muzeje in fotografiral diorame (živalske vrste, večkrat tudi izumrle, postavljene v naravno življenjsko okolje)
"hyena, jackal, vulture" (1976) klasični ČB print 119,4 x 149,2 cm
- "portreti" (1999) niso običajni portreti, ampak portreti voščenih lutk iz muzeja Madame Trussaud. Pri tej seriji je voščene lutke osvetlil v slogu velikih slikarskih mojstrov.
- v "morskih vedutah" (1980 - 2003) se poda na potovanje po celem svetu in fotografira morja s horizontom vedno strogo na sredini na tak način, da sta edini motiv morje in nebo
- v seriji "teatri" (1975 - 2001) fotografira ameriške kinodvorane iz začetka 20. stoletja pa vse do "drive inov" iz 60ih let - ekspozicijo fotografiji daje film ki se projicira na platno
- "konceptualne oblike" (2004 - 2006) so uporabni predmeti katere fotografirna na monumentalen način
- v seriji "talbot" (2006) si je vzel za motiv najstarejše znane negative pionirja fotografije Henry William Fox Talbota in jih prefotografiral kot razmislek o opravljeni poti fotografije
- "polja isker" (2006 - 2007) je serija, ki je nastala brez uporabe fotoaparata v temnici - ustvaril je iskre oz. strele, ki so osvetlile film - kot nekakšno rojstvo oz. simbol začetka,...
Retrospektiva in postavitev razstave je bila mišljena prav za prečudovito vilo Manin v Italijanskem Codroipu pri Palmanovi
Razstava je odprta do 30.09.2007 in je obvezno čtivo za vsakega umetniškega foografa.
Mene je še posebej impresionirala serija horizonti, ki na trenutke deluje precej Japonsko - lahko bi tudi rekel zenovsko.
Hiroshi Sugimoto je biograf časa, v vseh njegovih delih je prisotno minevanje le-tega, najsi bo to voščena lutka predstavljena kot realni portret, diorame predstavljene kot realne krajine s trilobiti (Saj vsi vemo, da fotografija ne laže ne?) ali pa morda najbolj očitno serija teatrov, katere je osvetlil s projekcijo filma na platno - katera je edini vir svetlobe, čas ekspozicije je točno enak času filma, ki se odvrti - , tako nam na koncu filma ostane na sredini kadra bel pravokotnik in impresivna osvetlitev dvorane,...
Vseh petdeset fotografij je velikih formatov večinoma 120x150 cm, tako kot velja za slikarstvo, si je potrebno take stvari ogledati v živo!
Sublmno.
- "diorame" (1975 - 1999) v katerih se je podal v naravoslovne muzeje in fotografiral diorame (živalske vrste, večkrat tudi izumrle, postavljene v naravno življenjsko okolje)
"hyena, jackal, vulture" (1976) klasični ČB print 119,4 x 149,2 cm
"napoleon bonaparte" (1999) klasični ČB print 149,2 x 119,4 cm
(na razstavi je omenjena fotografija postavljena v napoleonovi sobi op.p.)
(na razstavi je omenjena fotografija postavljena v napoleonovi sobi op.p.)
- v "morskih vedutah" (1980 - 2003) se poda na potovanje po celem svetu in fotografira morja s horizontom vedno strogo na sredini na tak način, da sta edini motiv morje in nebo
"egejsko morje" (1990) klasični ČB print 119,4 x 149,2 cm
- v seriji "teatri" (1975 - 2001) fotografira ameriške kinodvorane iz začetka 20. stoletja pa vse do "drive inov" iz 60ih let - ekspozicijo fotografiji daje film ki se projicira na platno
"u.a. walker" (1979) klasični ČB print 119,4 x 149,2 cm
- "konceptualne oblike" (2004 - 2006) so uporabni predmeti katere fotografirna na monumentalen način
- v seriji "talbot" (2006) si je vzel za motiv najstarejše znane negative pionirja fotografije Henry William Fox Talbota in jih prefotografiral kot razmislek o opravljeni poti fotografije
- "polja isker" (2006 - 2007) je serija, ki je nastala brez uporabe fotoaparata v temnici - ustvaril je iskre oz. strele, ki so osvetlile film - kot nekakšno rojstvo oz. simbol začetka,...
Retrospektiva in postavitev razstave je bila mišljena prav za prečudovito vilo Manin v Italijanskem Codroipu pri Palmanovi
Razstava je odprta do 30.09.2007 in je obvezno čtivo za vsakega umetniškega foografa.
Mene je še posebej impresionirala serija horizonti, ki na trenutke deluje precej Japonsko - lahko bi tudi rekel zenovsko.
Hiroshi Sugimoto je biograf časa, v vseh njegovih delih je prisotno minevanje le-tega, najsi bo to voščena lutka predstavljena kot realni portret, diorame predstavljene kot realne krajine s trilobiti (Saj vsi vemo, da fotografija ne laže ne?) ali pa morda najbolj očitno serija teatrov, katere je osvetlil s projekcijo filma na platno - katera je edini vir svetlobe, čas ekspozicije je točno enak času filma, ki se odvrti - , tako nam na koncu filma ostane na sredini kadra bel pravokotnik in impresivna osvetlitev dvorane,...
Vseh petdeset fotografij je velikih formatov večinoma 120x150 cm, tako kot velja za slikarstvo, si je potrebno take stvari ogledati v živo!
Sublmno.
1 komentar:
"čas ekspozicije je točno enak času filma, ki se odvrti"
...vau...
Objavite komentar