Takrat je bilo pod tedanjim predsednikom in sedaj prijateljem "IN" v klubu sodelovati na raznih fotografskih natečajih, kamor si poslal svoja dela in je tam bolj ali manj "strokovna komisija" odločila kateri je najboljši.
Nekdo je vedno zmagal, je bil najboljši, je prišel prvi - kot pri športu, kot bi se dalo to na nekakšen skrivnosten način izmerit. In potem se kot avtor znajdeš v situaciji ko hodiš gledat podelitve nagrad oz. projekcije in razstave in se vprašaš kako, zakaj?
IN največja napaka ki jo lahko narediš je da začneš posnemat določen tip fotografije, da bi bil nekomu všeč - saj potem bom zmagal!
Slabo novico sem sam zvedel nekaj let kasneje - NI najboljšega, in NI zmagovalca.
So samo različni pristopi in fotografirati da bi nekomu ugajali je ekvivalent prostituciji, to delajo profesionalci in so zato plačani (bolj ali manj slabo op.p.).
Če gledamo umetniški vidik fotografije, so t.i. natečaji škodljivi, nepotrebni - šibki avtorji lahko nehajo delat "iz sebe" in začnejo pot navzdol v prostitucijo, kar ne pelje nikamor.
Paše, pa paše, za ego, če te nekdo pohvali ti podeli priznanje, a kot hiter seks to mine in ego zahteva še,... in potem se znajdemo v začaranem krogu, najhuje pa je to, da ego ne bo nikoli popolnoma zadovoljen saj ne dela svoje stvari - ne pustimo mu, da je on, ampak hočemo nekomu ugajat.
Začarana zanka iz katere je težko priti.
Sam se vedno znova sprašujem, kaj pomeni biti umetnik? Delati umetnost, fotografirati, nekaj povedati. Komu?
Mar tudi v umetnosti obstaja ciljna publika, bomo kolege, prijatelje, mamo, prvo zamenjali s strokovno žirijo in nato z galeristi? Nam bo pomagal marketinški guru?
Vedno gre za ljudi, ki menijo, da vedo kaj je prav, kaj je lepo in kaj je umetnost. NOT
Kaj je umetnost ve SAMO in IZKLJUČNO vsak zase.
In edina pomembna stvar je da delamo "iz sebe"
Če se najde nekdo, ki je na isti valovni dolžini tem bolje.
Pomembna je iskrenost do samega sebe.
Živela drugačnost!
Nekdo je vedno zmagal, je bil najboljši, je prišel prvi - kot pri športu, kot bi se dalo to na nekakšen skrivnosten način izmerit. In potem se kot avtor znajdeš v situaciji ko hodiš gledat podelitve nagrad oz. projekcije in razstave in se vprašaš kako, zakaj?
IN največja napaka ki jo lahko narediš je da začneš posnemat določen tip fotografije, da bi bil nekomu všeč - saj potem bom zmagal!
Slabo novico sem sam zvedel nekaj let kasneje - NI najboljšega, in NI zmagovalca.
So samo različni pristopi in fotografirati da bi nekomu ugajali je ekvivalent prostituciji, to delajo profesionalci in so zato plačani (bolj ali manj slabo op.p.).
tina (2007) - portret
Če gledamo umetniški vidik fotografije, so t.i. natečaji škodljivi, nepotrebni - šibki avtorji lahko nehajo delat "iz sebe" in začnejo pot navzdol v prostitucijo, kar ne pelje nikamor.
Paše, pa paše, za ego, če te nekdo pohvali ti podeli priznanje, a kot hiter seks to mine in ego zahteva še,... in potem se znajdemo v začaranem krogu, najhuje pa je to, da ego ne bo nikoli popolnoma zadovoljen saj ne dela svoje stvari - ne pustimo mu, da je on, ampak hočemo nekomu ugajat.
Začarana zanka iz katere je težko priti.
mirta (2006) - portret
Sam se vedno znova sprašujem, kaj pomeni biti umetnik? Delati umetnost, fotografirati, nekaj povedati. Komu?
Mar tudi v umetnosti obstaja ciljna publika, bomo kolege, prijatelje, mamo, prvo zamenjali s strokovno žirijo in nato z galeristi? Nam bo pomagal marketinški guru?
Vedno gre za ljudi, ki menijo, da vedo kaj je prav, kaj je lepo in kaj je umetnost. NOT
Kaj je umetnost ve SAMO in IZKLJUČNO vsak zase.
In edina pomembna stvar je da delamo "iz sebe"
Če se najde nekdo, ki je na isti valovni dolžini tem bolje.
Pomembna je iskrenost do samega sebe.
Živela drugačnost!
2 komentarja:
vem, da sem že tečen s temi komentarji na davidovem blogu, toda.. s tem postom je zadel terno. pošteno in nazorno povedano.
poskušam se ne-sekirati in obremenjevati z drugimi, toda ne uspeva mi vedno.
super Post.
Točno tako. Če nisi iskren sam do sebe si v kurcu. Sam sem in me briga za vse komentarje v galeriji, da bi si želeli več DOFa ali manj kontrasta. Brezveze. Itak znam narediti komercialno sprejemljivo fotko (in tako po pravilih, s katerimi so slovenski fotografi itak obsedeni), po vseh normativih. To pravzaprav ni težko, če si kolikor toliko dober fotograf. Mislim na povprečni slovenski nivo, ki je itak bolj nizek. Zakaj? Si že sam ugotovil, da zaradi slabih plačil. Zakaj bi se potem jebal narediti presežek? Če se, potem je to zaradi sebe, ne zaradi tistega mizernega plačila, ki ga ponavadi dobimo...No ko delam zase, definitivno vedno probam iztisnit maximum iz fotk. Sicer je itak brezveze.
Objavite komentar