Še preden zadnji turisti gredo spat, vstanem in se z motorinom odpravim v soline. Vzamem gavero v roke, nataknem taperine in stopim v kavedine. In začnem grabiti. Grabim, porivam in oblikujem kupčke. In tako osem kavedinov. Nato vzamem lopato v roke in napolnem karela s soljo jo odpeljem in zmečem na kup. Moram hiteti, kajti sonce se hitro dviga in višje kot je, težja je lopata. To ponovim tolikokrat, dokler ni vsa sol pospravljena na kupu. Nato dodam vodo, da nadomestim tisto, ki je izhlapela in pustila sol za seboj. Na koncu še pomešam in pripravim kavedine, ki jih bom pobiral naslednji dan. Popoldene me čaka še fioret, cvet soli, ki ga je treba pobrati...
alienskinman - serija avtoportretov "tuja koža",matjaž lužnik 2006
Včasih so cenili sol v zlatu, rimski vojaki so celo dobivali za plačo sol ne zlato. Še Martin Krpan je rajši izbral tovorjenje soli kot pa princeso za ženo. Sedaj pa ni več cenjena naša sol, kajti preveč poceni je. Pozablja se, da je vsako zrno soli solinar trikrat obrnil, preden je končalo na vaših mizah. Spomnite se na solinarja, ki z žuljami na rokah in z zrnom soli v glavi pobira sol za vas...
...govor, ki sem ga imel ob otvoritvi fotografske razstave "Posvečena prvinskost ali Štirje elementi" Ubalda Trnkocyja prejšnjo soboto v minoritskem samostanu v Piranu, ko je bil solinarski praznik ob sv.Juriju...
Ni komentarjev:
Objavite komentar