Not so Bad Karma

Nekatere stvari se ti v življenju enostavno zgodijo, brez da bi se trudil, brez da bi kaj iskal in predvsem popolnoma naključno.

Pred štirimi leti sem obiskal poskus oživitve Kopra v obliki bolšjega sejma (poskus se je izjalovil kot skoraj vsak poskus oživitve Kopra in to je bilo v obdobju ko sem ravnokar kupil novi G3 in če bi mi kdo rekel, da bodo čez 3 leta palme v Kopru bi se mu na glas zasmejal v obraz in klical urgenco) in tam srečal znanca, ki je na svoji stojnici prodajal raznorazne nepotrebne zadevščine.

Med drugim sem videl tudi dva fotoaparata, eden od njiju mi je padel takoj v oči, srednjeformatna trotl kamera eksotičnega proizvajalca Certo iz okoli leta 1962 (niti Beatli niso še zažigali takrat!).

Certo-Phot, Sivi Pinot in Norah Jones

Po dolgotrajnem in mukotrpnem pogajanju sva se zmenila za ceno enega velikega piva (znamke ne bom povedal zaradi reklame ima pa zeleno etiketo :)).

V soboto sem ob priliki pospravljanja (sem pa tja je to koristno opravilo, čeprav se ga običajno izogibam) zopet naletel na ta fotoaparat. In sem si rekel, da bom z njim nekaj naredil!

Podobno kot Matjaž imam dovolj RAW formatov, histogramov, barvnih prostorov, kalibriranja monitorjev ipd.
Tudi v glavi se mi je že utrnila misel oz. ideja za serijo fotografij narejenimi s trotlco na ČB srednjeformatni film, samo še en pameten nadomestek za Rodinal morem najdet :) (če ne veste kaj je Rodinal berete napačen blog).

Najbolj zanimivo je, da ta zadevica premore dve zaslonki f8 in f11 in dva časa, (eden je verjetno med 1/60s in 1/100s drugi pa je "B"). Leča je seveda RES leča se pravi ena sama - meniskus - pravo leglo vseh mogočih aberacij :).

In kaj ostane fotografu, če mu "mašinca" ne omogoča nobene tehnične svobode?

Ena sama stvar: kreativnost!

Less Is More, je tako?