Spacalov kavč

Večino stvari v življenju se nam zgodi brez razloga. Če uporabim star taoistični rek oz. vodilo: "Narava ni pravična, ampak je do vseh enaka." In v življenju je v bistvu res tako, nič nima razloga in vse se zgodi naključno; enkrat enemu, drugič drugemu. Človek je potem tisti, ki tem dogodkom pripiše nekaj več, jim doda vrednost - dodano vrednost naključij.
No, da ne bom preveč filozofiral, preidimo na praktičen primer. Pred dnevi sem bil po zaslugi moje drage na predstavitvi turističnega vodnika v Škrbini na Krasu. Dogodek sam po sebi ni bil nič posebnega in če ne bi šel tja s Heleno, me prav gotovo ne bi videl. Ambient, v katerem je bila prireditev pa je naravnost fantastičen. Spacalova domačija, ki je drugače zaprta za javnost, je odprla svoja vrata in vsak si je lahko ogledal skoraj vse prostore vključno z ateljejem umetnika.
Tu stopi v igro naključje.
Pri nas doma se že 20 let pogajamo, ali naj se znebimo kavča, ki krasi jedilnico (tipično socialistično pohištvo). In ne vem, po čigavi zaslugi se nikakor ne moremo ločiti od njega. No, na moje veliko začudenje, sem identičen kavč srečal ravno v ateljeju g. Spacala. Stal je tam zraven ene njegovih grafik ... Še eno naključje?


Lani sem se nekako začel zanimati za fotografske grafike - celo serijo fotografij pripravljam, ki se bliža koncu.
Na tej otvoritvi sem spoznal Spacala oz. njegova dela in stil (vem, ignorantsko, ampak ga nisem nikoli pobliže oz. podrobneje proučil) - slišal sem sicer že zanj vendar me ni nikoli "potegnil". Zdaj sem ga pa "začutil", bil je v toku dogajanja in uspel fantastično preplesti svoja dela z Istro in Krasom - tipično, inovativno in nezgrešljivo - delo genija.
Kot nalašč je letos 100. obletnica njegovega rojstva. V Obalnih galerijah se ravnokar odvija retrospektiva njegovih del - vsekakor vredno ogleda.
Sedaj razmišljam o seriji fotografij (grafičnih), ki bi jih inspirirala njegova dela ... kot nekakšno posvetilo - bomo videli.

Rad imam naključja!