Trenutno v eni od koprskih galerij, ki nosi ime po morskem ožigalkarju, razstavlja dokaj znan grafik, ilustrator, slikar in po novem fotograf, katerega identiteto vam bom prišparal.
*** FLEŠBEK ***
Lansko poletje me ta neimenovana oseba pokliče in prosi, če mu lahko posodim svoj digitalni fotoaparat. Povem mu, da se sicer poznava, vendar zelo nerad posojam več tisočakov vredno opremo, da pa mu lahko sam zadevo fotografiram, če ni kaj večjega.
Izkaže se, da mu je pred kratkim pogorel atelje in bi potreboval fotografije za svoj naslednji projekt. Fotografije naj bi mu služile kot predloge za slike, ki jih je nameraval narediti. Ideja se mi je zdela dobra (graditi in najti inspiracijo v uničenju) in sva se dogovorila, da fotografije napravim sam za "prijateljsko ceno".
In res po njegovih napotkih napravim kar nekaj fotografij na stojalu in z dolgimi časi, ker je bil prostor precej temen, dodatna osvetljava pa bi pokvarila "postpožarni mood". Fotografije odnesem domov, naložim rove na računalnik, pregledam in izberem najboljše, malce popravim osvetlitve in perspektive, ter izvozim fajle kot visokoresolucijkse tife. Naloga je opravljena in oba sva zadovoljna.
*** KONEC FLEŠBEKA ***
ljudska - verjetno 2007
Mine šestnajst mesecev in nekega dne ob srkanju jutranje kave preberem novico o odprtju razstave znanca umetnika. "Super!" Si rečem. "Mu je končno ratalo, morem it prav pogledat, kaj je naredil."
Čez par dni me pot zanese mimo galerije z ožigalkarskim imenom in vidim na veliko napisano znančevo ime na izložbi. Čeprav se mi nekoliko mudi, vstopim, da si na hitro ogledam razstavo. Ko vstopim, ne morem verjeti svojim očem. Poleg treh velikih platen je razstavljenih pet velikih fotografij, za katere bi dal roko v ogenj, da sem jih posnel sam.
"Ne more bit," si rečem, "sigurno se motim in so to izjemno dobre reprodukcije - slike."
Pokličem avtorja: "Zdravo! Kako si? ... blainblainblainbla smoltok ... Čuj, ogledal sem si razstavo, čestitam, ma kaj tiste, ki so razstavljene so moje fotke?"
"Ja," odgovori hladnookrvno neimenovani psevdoavtor (n.p.a.).
"Pa ne misliš, da bi bilo potreno napisati, da sem jaz avtor?" ga, zadržujoč jezo, vprašam.
"Ma poglej, niti ne, saj sem ti v bistvu povedal, kaj moraš fotografirati, tako, da mislim, da tega ni potrebno navesti. Poleg tega so bile fotografije še dodatno obdelane, posvetljene itd. tako, da sva soavtorja.", mi zopet hladnokrvno odgovori n.p.a.
"Hvala, samo to sem hotel vedeti," izustim in odložim slušalko.
Še zdaj ne morem verjet, čemu sem bil priča. Čista avtorska kraja od slikarsko izobražene osebe.
Na srečo so v galeriji reagirali bliskovito in profesionalno, po mojem posredovanju (mail) popravili storjeno napako, ter me podpisali kot avtorja in se mi opravičili, čeprav so bili brez krivde.
Izobraženi n.p.a. kot kaže niti ne ve, da se je izmuznil ovadbi, saj ... "Kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta," pravi Kazenski zakonik RS. Poleg tega pa še: "Kdor skazi, okrni ali kako drugače naupravičeno poseže v tuje avtorsko delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev."
ljudska - verjetno 2007
No, rezultat vsega skupaj pa je, da trenutno moje fotografije krasijo kar tri razstave na tranzverzali Piran-Koper-Trst.
No, ideja razstave je pa vseeno dobra in sedaj kot soavtor vabim na ogled :) Naslov razstave "Dva pogleda" pa je dobil nove razsežnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar