Minulo nedeljo jo je prvič predirala še svetloba mojega fleša (pravzaprav dveh in še enega Davidovega). In čeprav je bilo skozi iskalo fotoaparata mogoče videti le temo, poleg tega pa je bil pravi podvig ugotoviti, kaj sploh bo zajel kader, je nastalo nekaj spodbudnih posnetkov.
Tu je eden za pokušino, drugi pa ostajajo del novega izziva, ki pa naj še malo zori. (Upam, da zorenje vseeno ne bo trajalo tako dolgo kot od prvega obiska jame do prvega fotografiranja v njej.)
2 komentarja:
Helena, pozabila si na karbidko :)
Kako karbidko? Kje? ...
Objavite komentar