kontakt

vatovec@gmail.com

torek, 28. avgust 2007

Sarajevski Q7

Zanimivo, kako je "dnevni zaslužek" v Sarajevu zelo relativna zadeva ...

david vatovec - baščaršija - junij 2007

petek, 24. avgust 2007

Jesenska kolekcija 2007

Konec avgusta je že nekaj let "pravi čas" za predstavitev novih fotoaparatov, vendar bo letošnja jesen še posebej pestra v tem segmentu.

V začetku tega tedna je Canon predstavil oz. napovedal dva nova zrcalno refleksna fotoaparata (EOS 40D in EOS 1Ds mark III), nato mu je v sredo sledil Nikon (D300 in D3), ki je naredil z D3 že težko pričakovani korak v t. i. "full frame" vode.

Na žalost Canon nadaljuje z inkrementalnimi nadgradnjami in - roko na srce - v zadnjih štirih letih nismo videli nič kaj presenetljivega od tega proizvajalca (mogoče je edina izjema 5D).

Zanimivo je tudi, da se končno približujemu limitu malih formatov kas se tiče števila megapik, saj proizvajalci usmerjajo razvojno energijo (in denar) drugam. Vsi štirje predstavljeni fotoaparati imajo 14 bitni A/D konverter, kar bo razveselilo vse uporabnike RAW formata.

40D:
Canon zelo počasi nadgrajuje svoj "srednji" razred, saj je od legendarnega 10D ponudil samo manjše popravke v obliki 20D, 30D in sedaj 40D.
Glavne spremembe pri štiridesetki so: vremenska zaščita (na žalost samo za vratca baterije in CF kartice) :(, kot že povedano 14 bitni A/D konverter, čistilni filter za prah, ISO v iskalu (končno ...), izmenljiva iskala (opcija treh različnih), meniji iz serije "1D" in, seveda, najbolj uporabljeni gumb vseh časov "direct print" :)


EOS 40D - 10,1 MP - 1.300 eur

D300:
Nikon se je tokrat kar potrudil in predstavil ZARES veliko boljša modela od predhodnikov. Model D300 ima tako kar nekaj presenetljivih funkcij: 51 točkovni avtofokus s 15 "križnimi" točkami (ja, prav ste prebrali, enainpetdeset in petnajst!) - NEVERJETNO, 14 bitni A/D konverter, ISO od 200 do 6400, garancijo na zaklop do 150.000 "škljocev".


D300 - 12,3 MP - 1.800 eur


1DsMarkIII:
Canon je s tem modelom ponudil "nadgradnjo" modela 1DsMkII. Če trezno pogledamo, ni tu nobene revolucije, je pa lep kontinuiran napredek. V tem razredu so še vedno brez konkurentov, z 21 megapikami pa so z eno nogo stopili v spodnji razred srednjega formata.
Novosti: 21,1 megapik (daleč najvišja resolucija v svojem razredu), 14 bitni A/D konverter, 5 posnetkov na sekundo v polnem formatu (do 15 zaporednih RAW posnetkov), osvetlitveni način na "prednost visokih tonov" (tega bodo veseli poročni fotografi :))


EOS 1Ds Mark III - 21,1 MP - 8.000 eur


D3:
Nikon je s tem modelom končno stopil v "polni format", na žalost z resolucijo "le" 12.1 megapik. No, ta format, ki ga poznamo že 80 let (leica), je na novo poimenoval "FX", res zanimivo :).
Glavne lastnosti: poln format senzorja, 14 bitni A/D konverter, že prej omenjeni 51 točkovni avto fokus, ISO 200 do 25.600 (gulp!), "crop" način (10 MP do 9 posnetkov na sekundo), sprejema tudi "DX" objektive, ki ga spremenijo v 5,1 MP fotoaparat, garancija zaklopa do 300.000 "škljocev", prostor za dve compact flash kartici z možnostjo snemanja RAW formata na eno in JPEG formata na drugo, "virtual horizon" način, ki opozarja na horizontalo fotoaparata (te funkcije bodo veseli vsi tisti, ki jim horizont neprestano dela težave :)), 3 inčni LCD display s skoraj eno megapiko resolucije.

D3 - 12,1 MP - 5.000 eur

Še ena zanimiva funkcija, ki jo ponujajo VSI predstavljeni fotoaparati, je t. i. "Live View" (pogled v živo?), pri katerem lahko komponiramo kader v LCD ekrančku namesto v iskalu (osebno sem do tega načina precej skeptičen).

Srednji razred je tako postal izjemno zanimiv; res da je Nikon D300 očitno boljši fotoaparat od Canonove štiridesetke, vendar je tudi za 500 evrov dražji, torej nista prav direktno primerljiva.

Na vrhu hriba še vedno kraljuje Canonova enka s s-jem v imenu, tisto brez s-ja pa je Nikon izzval s svojo trojko, ki jo propagira kot najhitrejši zrcalnorefleksni fotoaparat vseh časov. Upam, da bomo iz tega boja največ povlekli uporabniki.

Tako, toliko o teoretičnih vidikih fooaparatov, kaj se bo izkazalo v praksi, bomo videli enkrat novembra, ko bodo vsi omenjeni fotoaparati v prosti prodaji.

Mene precej zanima Nikovov ISO 25.600 ...


sreda, 22. avgust 2007

Trije predsedniki

Ko sem odprl blog, sem sam sebi zabičal, da ne bo govora o politiki - niti namigov!

In tako tudi bo, gornji naslov se ne navezuje na prihajajoče volitve, ampak na redek dogodek Foto kluba Portorož.
Letos foto klub praznuje desetletnico obstoja in že celo leto se člani ukvarjamo sami s seboj.
No, v vsej tej noriji pa se najdejo tudi lepi trenutki.
Eden takih se je zgodil na enem zadnjih sestankov. Po ne vem kolikem času, so se v klub prikazali vsi trije dosedanji predsedniki hkrati. Z vsemi imam nekakšen prijateljski odnos. Kot nalašč ni nihče v klubu (kar je običajno za člane kluba) imel s seboj fotoaparata. No razen jaz svojega Ixusa ...
Fotografija, ki se bo (je) vpisala v zgodovino.

10.08.2007 - z leve proti desni:
dean "dont mess with me!" jukić; željko "the president" jugović in jadran "el comandante" rusjan


torek, 14. avgust 2007

What's cow got to do with it?

Fju … pa sem spet podlegla. Resda po dolgem času, saj televizija v moji organizaciji časa le stežka najde mesto na linearnem poteku dogodkov (tu pa tam nastopa kot vzporedna kulisa, a temu raje rečem biti-na-tekočem). Danes pa je padel pritisk, vreme je bilo preveč moreče, da bi počela karkoli kreativnega, zato mi je ostalo le poležavanje pred televizijo. Dobesedno. Ne izbrani film na DVD-ju, pač pa film na televiziji. Komercialen (kakopak). Pocukran. O zaljubljanju, zapuščanju, prebolevanju, iskanju idealnega partnerja … In o kravah.

Durmitor, ČG, julij 2007

Začetek je bil še nekako simpatičen: on postane njen sodelavec, zaljubita se, imata se lepo. Nato jo on zapusti (kakopak), ona cedi potoke krokodiljih solz …

Med reklamami sem skoraj obvisela na sosednjem filmu o Elvisu Presleyu, a mi avtodestruktivno razpoloženje ni dalo, da bi spustila tisti predvidljiv konec filma, ko on (ne isti kot prej, se razume) užaljen odide, ona, ki ga prej ni šmirglala, spozna, da je on on, on je sprva ne opazi, ona teče za njim, on jo končno vidi, ona mu s svetlečimi očmi izlije dušo, on z obrazom zamudila-si-vse-prilike nekaj zamrmra, ona zmoči oči do konca, on takrat pristopi, izkaže se, da je bil obraz zamudila-si-vse-prilike le igra (publika se tu razneži do nerazpoznavnosti), jo poljubi in živela sta srečno do konca svojih dni.

In kakšno zvezo imajo z vsem tem krave?

»Zakaj bik zapusti kravo?« je bilo vprašanje, ki je začelo film. Sledil je odgovor: »Zaradi nove krave!« In nato dekle (tista s svetlečimi očmi) razvije teorijo, da so vsega krive krave. No, biki. Ne morejo namreč ostati pri stari kravi in vedno iščejo vonj po novi. Vsaka podobnost z moškimi pa je zgolj naključna …

WTF?


Bileča, BiH, julij 2007

Pred tistim razneženjem ob koncu filma (ja, na izložbenem oknu za njima je bila slika krave, pravzaprav dveh, lepih belih s temno rjavimi lisami), seveda dekle prizna, da so bile krave le izgovor. V slogu: »Raje naj bodo krive krave kot jaz!«

Ne vreme, ne politika, ne zvezde, ne horoskop … pač pa krave. Pa naj še kdo reče, da primanjkuje kreativnosti.

P.s.: Še enkrat priznam. Film je naredil tudi nekaj koristnega. Spomnil me je, da je skrajni čas, da pregledam fotografije z dopusta v Črni Gori in Bosni in jih uredim tako, da jih bom pokazala vsaj staršem.

P.p.s: Kdaj pa je vam zadnjič pozirala kaka krava? (anketa desno)

Bileča, BiH, julij 2007

ponedeljek, 6. avgust 2007

Od Ponyja do Ixusa

Sobota zjutraj, julij 1985
Tisto jutro ni bilo običajno jutro.
Zbudil sem se že ob 5:45, čeprav je bila sobota in čeprav so bile šolske počitnice ... Čakal sem, da vstane še oče. Bil je dan D.
Takoj po moji proji in njegovi kavi sva se z našo rumeno stoenko s portapakijem odpravila v prestolnico Socialistične Republike Slovenije.
Zakaj v prestolnico in zakaj sem bil tako nestrpen? Šla sva po Rog Pony. Moje prvo pravo kolo.
Takrat v Kopru še ni bilo trgovine s kolesi, zato sva se odpravila v Trgoavto Ljubljana (po predhodnem naročilu, saj je bila čakalna vrsta za kolo kar dva meseca).
Še vedno se spominjam, kako je oče vezal kolo na portapaki in kako sva se nato odpeljala proti domu.
Potem sem bil v soseski pravi frajer; preklopni Pony svetlo zelene kovinske barve (kakšno naključje, prav take barve je zdaj moj avto) je bil prava atrakcija.
In tako je bilo nekaj časa … Delal sem gire americane s pomočjo kontre …
Moje kraljevanje se je zaključilo, ko je sosed čez par let dobil novega BMX-a in pobral vso slavo. Kar naenkrat je bil »King of the hill«, moj Pony pa stara roba. Gire Americane je pa še vedno delal ...

legenda ...

Nedelja popoldne, junij 2000
S prijateljem Željkom sva se spet izgubljala po slovenski Istri v iskanju romantičnih motivov. Pot, za katero nisva točno vedela, katera je, naju je pripeljala do Topolovca, kjer je samo še nekaj obljudenih hiš. Jaz z mojo zvesto srednjeformatno zverinico in Željko z že legendarno "petko" (ne 5D, verjeli ali ne je bila EOS 5 eden boljših klasičnih fotoaparatov - prava legenda). In tedaj zagledam motiv. Stara kamnita istrska hiša, ki se komaj še drži skupaj in nad njo ravno prav osvetljeno nebo z zanimivimi formacijami oblakov.
Iz torbe izvlečem mojo nekdanjo Mamiyo RB67 in stativ. Položim jo nanj in začnem kadrirati. Nenadoma se mi v kadru začne prikazovati grozeča senca, za katero sem takoj vedel, da ni Željkova. Bil je človek močnejše postave s kapo in z neko veliko zadevo v rokah. V trenutku, ko sem se obrnil, sem zagledal starejšega zanemarjenega moškega, v delovni opravi in s sekiro v rokah.
V trenutku sem prebledel. On pa se mi nasmehne, pokaže škrbaste zobe in me vpraša: »Ma kaj ste s televižijona?«
Strah se mi je začel posedati in takoj sem vedel, da je mislil, da je moja zvesta Mamiya televizijska kamera ...

še ena legenda ...

Nedelja zjutraj, april 2007

Brskam po spletu v lovu za malim digitalčkom, ki bi ga imel vedno s seboj in bi nudil malo boljšo kvaliteto slike od mobilnih telefonov (nekaj časa sem imel Sony-Ericsson k750i in bil nad kvaliteto 2MP slike naravnost navdušen).
Predvsem sem iskal odzivnost in lahkoto uporabe.
Odločil sem za Canonovega Ixusa, le da nisem še vedel katerega; no, budžet je bil tja do 300 evrov.
Na koncu je padla odločitev: Ixus 70. Ker je imel v primerjavi s 75-ko optično iskalo. In ker je lep! Ljubkovalno zanj rečem, da je prej nakit kot fotoaparat.
Na prvem velikem testu v Italiji (Cinque Terre) se je kar dobro odrezal. Odličen je bil pri odzivnosti in presenetljivo dober za uporabo, kljub temu, da praktično nima nobene kontrole nad zaslonko in časom. Popolna avtomatika ves čas - edini orodji, ki ostaneta fotografu, sta kompenzacija osvetlitve in spot merjenje (ki ga niti 10x dražji 5D ne premore!). Ter, seveda, domišljija!
Opazil pa sem fantastično lastnost takega fotoaparata - ljudje te ne jemljejo resno!
Kamorkoli ga naperiš, te imajo za še enega turista, ki fotka vsevprek. Naravnost čudovito za potovanja in bolj intimne posnetke. Konec je z vsemi trenutki, ko te ljudje okarajo s tipičnim vprašanjem: »Za koga pa delate? Ali naj se postavim tako ali drugače? Bomo dobili kaj plačano? Ne, ne, nočem končat v kaki reviji, mene pa že ne boste fotografirali! …«
Skratka Ixus se v praktični uporabi odlično odreže. Hitro odziven, kvaliteta fotografije je zadovoljiva za fotografijo formata 20x30cm, čeprav je na robovih skrajno neostra, barve in resolucija so v redu. Tudi AWB (samodejna nastavitev beline) dela presenetljivo dobro za fotoaparat takega kova.

nova legenda? škoda, da ga ni na voljo v svetlo zeleni barvi ...

Dolga leta sem preboleval BMX-a, ki mi ga kljub mojim prošnjam starši niso nikoli kupili. A oče je vedel nekaj več od mene. Vedel je, da vsako opravilo zahteva svoje orodje.
In šele zdaj vidim, da je ravnal pravilno. Če bi mi kupil BMX-a, bi z njim počel točno take stvari, kot s preklopnim Ponyjem s kontro. A za moje početje je bil Pony dovolj. In dovolj je bil tudi 10 let kasneje za vožnjo po tedaj že prestolnici države Slovenije v študentskih letih, dokler mi ga niso ukradli.
Prav tako si ne predstavljam, da bi med trekingom v »Petih zemljah« nosil s seboj torbo s »petko« in štirimi objektivi, ali da bi s taisto opremo neopazno fotografiral v Sarajevu.

david vatovec - vernazza 2007
digital ixus 70

david vatovec - vernazza 2007
digital ixus 70

david vatovec - vernazza 2007
digital ixus 70


david vatovec - vernazza 2007
digital ixus 70

david vatovec - monterosso 2007
digital ixus 70